5. Raziskovalne naloge, 19.november - 2.december 2012   10., 11. teden Vsaka skupina pripravi povzetek vseh prejetih odgovorov združenih s svojim znanjem, ki je vključen v raziskovalno nalogo.

 

---

A 1, OŠ Odranci

RAZVOJ TURIZMA V 21. STOLETJU

 

Turizem postaja ena najpomembnejših gospodarskih panog. Danes nam je na razpolago veliko turističnih produktov in destinacij. V prihodnosti bo tega vedno več. Zavedati pa se moramo, da turizem za seboj  pušča tudi mnogo negativnih posledic, ki vplivajo na naravno, kulturno in družbeno okolje ljudi in krajev. 

 

Zato pa je pomembno, da pri oblikovanju novih turističnih produktov stremimo k odgovornemu turizmu, ki je okolju in ljudem prijaznejši in je najboljša izbira vsakega posameznika, ki želi svoje potovanje doživeti v neposrednem stiku z domačini ter v spoštovanju njihovih vrednot in lokalnega okolja. Tudi člani turističnega krožka naše šole se v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava že leta trudijo oblikovati turistični produkt, ki bo obogatil turistično ponudbo našega kraja in pritegnil goste ter bil hkrati tudi prijazen do narave.

 

Na potep po Sloveniji

 

      

 

Pa začnimo doma. Odranci, največje vaško naselje v Sloveniji, se razprostirajo na skrajnem severovzhodu Slovenije. Ležijo med glavno cesto Murska Sobota – Lendava in potokom Črncem. Del naselja je tudi severno od magistralne ceste. V okolici prevladujejo njive, ob Črncu pa travniki in zaplate gozda. Vas je znana po pridelavi in predelavi ajde. Jedi iz ajdove kaše in moke ne smejo manjkati na odranskem jedilniku. Poleg tega pa je kulinarika danes tudi eden glavnih turističnih proizvodov kraja, za kar skrbi Društvo žena, ki promovira pristno odransko kuhinjo po vsej Sloveniji. V zadnjih letih je tako bila izdana tudi kuharska knjiga ajdovih jedi Diši po ajdi.

 

 

Odrančarji se lahko pohvalimo tudi z bogato naravno in kulturno dediščino. Obdaja nas pristna prekmurska narava, ki kot taka vabi obiskovalca v svoj objem, da se spočije in si nabere novih moči. Okolica Gabrovih grab in potoka Črnca predstavlja pravi raj za sprehode. In prav ta del Odrancev je bil izbran za izgradnjo turistične točke kraja tako imenovanega Centra kulturne dediščine. Lokacija je toliko bolj zanimiva, ker sem vodijo kolesarske poti iz vseh okoliških krajev. V prihodnosti bo v Centru kulturne dediščine poleg potočnega mlina, kovačnice in žganjare, ki so bili zgrajeni v zadnjih nekaj letih, stala še prekmurska hiša namenjena za promocijo domače obrti in hrane, poleg tega se boste pri nas lahko naučili tudi osvov Prekmurščine. Potočni mlin se nahaja na mestu, kjer je nekoč že stal mlin in je bil pomemben vir preživetja. Današnji mlin služi kot kulturni spomenik, poleg tega podstrešje mlina nudi možnost prenočitve manjših skupin. Okolica mlina je prav tako primerna za piknike in srečanja v naravi.

 

    

 

Torej, če vas mika pristna prekmurska hrana, neokrnjena narava in dobri ljudje smo pravi naslov za vas.

D O B R O D O Š L I!

---

 

 

Pot nas je iz domačega kraja popeljala naprej na sosednjo Štajersko, kjer nas je s svojo zdravilno močjo privabila termalna voda prelepe Dobrne. Med potikanjem po mestu smo ugotovili, da smo eni redkih mlajših obiskovalcev saj zgleda, da Dobrno obiskujejo predvsen starejši gostje. Vendar pa nam je na ušesa prišlo, da mlajše generacije načrtujejo spremembe v turistični ponudbi Dobrne. Pa poglejmo kako bodo mladi rodovi spremenili Dobrno v kraj kamor se bomo z veseljem vračali:

• Odprtje zunanjih bazenov – poskrbeli bodo, da bo hotelski kompleks razširil ponudbo, saj si predvsem mladi želimo več zunanjih bazenov, s tobogani, čofotalniki, igrali ali pa valovi, kjer bi lahko predvsem družine z majhnimi otroki in mladi preživeli prosti čas, se rekreirali in razvedrili.
• Naravne  plezalne stene - Dobrna ima kar nekaj skal, ki jih bodo preuredili v naravne plezalne stene, namenjene rekreaciji in razvedrilu.
•  Anina pot, Loška pot - Anina in Loška pot sta že urejeni in označeni. V prihodnosti bosta še dopolnjeni s ponudbo turističnih kmetij, predvsem kar se tiče kulinarične in tudi razvedrilne ponudbe, npr. dejavnosti na kmetiji.
• Kačji grad, Novi grad in Vila Ružička – preuredili bodo vse tri graščine, in jih vključili v turistično ponudbo. Določeni prostori bodo služili v muzejske namene, določeni pa za salone, kjer se bodo odvijale grofovske igre z možnostjo podoživljanja srednjeveškega življenja ali pa bodo potekale ustvarjalnice, igralnice za najmlajše.

 

Dobrna, se vidimo čez nekaj let.

---

 

 

Iz Dobrne smo se zapeljali naprej do tretjega največjega mesta v Sloveniji. V Celju smo si hoteli ogledati kar nekaj stvari, vendar so nas domačini pričakali s predavanjem o razvoju svetovnega in domačega turizma. Pa poglejmo, kaj smo se naučili:

• Ljudje danes potujemo iz mnogo razlogov. Pomemben je gotovo tudi ta, da želimo doživeti nekaj novega, drugačnega, da želimo vsaj za nekaj dni pobegniti iz vsakodnevne rutine. Po drugi strani pa so potovanja tudi vir vitalne energije. Ljudje radi rečemo: rabim odklop, da si napolnim baterije.
• Kot posledica podnebnih sprememb, se bodo v prihodnje spremenile tudi potovalne navade ljudi. Potovanja bodo torej v bodoče imela večji, globji smisel. Že danes ljudje iščemo avtentičnost, prave izkušnje in tudi v prihodnje bo vse bolj šlo za spoštovanje teh lokalnih značilnosti, ki delajo nek kraj drugačen, poseben. Pa naj si gre za gobe v pohorskih gozdovih ali polja sivke na dalmatinskih otokih, vonj svežih začimb v Kerali v Indiji…  
• Ljudje bomo dopustniške dneve namenjali tudi osebni rasti in učenju. Obiskovali bomo okolja, kjer nam bodo na voljo praktična, nova znanja. Iskali bomo izkušnje z različnimi tehnikami sproščanja, obvladati bomo želeli telesno vadbo, ki bo krepila telo, uživati bomo hoteli hrano, ki podpira naše dobro počutje.
• Z naraščanjem stroškov za prevoze bo v ospredje prišel lokalni pristop k potovanjem. Ne zgolj kot posledica trajnostno naravnanega razmišljanja in ravnanja posameznika temveč tudi kot dejavnik, ki bo vplival na našo izbiro dopustniškega cilja. Popotniki bodo torej veliko pogosteje izbirali znotraj svoje domovine ali kontinenta, manj pogosto pa oddaljene dežele in mesta.

 

Celje smo zapustili polni novih spoznanj glede potovanja ljudi v prihodnosti. Kar smo slišali na predavanju nam je dalo misliti, posebej zanimivo se nam je zdelo tisto glede lokalnega pristopa k potovanjem. Mogoče bo pa prav to tisto, kar bo vplivalo na razvoj turizma tudi v manjših krajih po Sloveniji, saj menimo, da Slovenija skriva veliko skritih kotičkov, ki jih je vredno raziskati. Hvala Celje, še se bomo vračali k vam, vi pa prav tako lepo vabljeni k nam.

---

 

 

Pot nas je peljala naprej proti osrednji Sloveniji, kjer smo se ustavili v glavnem mestu. Joj kaj vse bi si hoteli ogledati v prelepi Ljubljani, pa so se tudi Ljubljančani odločili, da za nas pripravijo predavanje. Pa poglejmo, kaj smo izvedeli v Ljubljani:

• Iz statistike, ki jo spremlja Svetovna Turistična Organizacija, je razvidno, da že vse od konca II. svetovne vojne dalje beležimo konstantno rast v turističnem sektorju. V prvih dveh desetletjih je prevladovala predvsem Evropa, sredi sedemdesetih let preteklega stoletja sta se kot zanimivi turistični destinaciji uveljavili obe Ameriki, v devetdesetih letih pa smo ljudje začeli vse bolj pogledovati proti Aziji in državam Pacifiške regije. Prav te države naj bi skupaj z državami Bližnjega Vzhoda še naprej doživljale največji turistični razcvet.
• Tudi turizem v Sloveniji ima dolgo in bogato tradicijo. Slovenci smo sila potujoč narod in nas kar naprej nekam vleče. Vedno več je tudi ponudnikov turističnih storitev pri nas. V Sloveniji se je od osamosvojitve dalje razvila cela kopica termalnih zdravilišč, smučarskih centrov, turističnih kmetij in podobnega. V zadnjem desetletju beležimo rast nočitev tujcev v Sloveniji, tudi zmogljivosti se povečujejo skupaj z njihovo raznovrstnostjo.

 

Ljubljano smo zapustili polni statističnih podatkov, glede potovanja ljudi v zadnjem stoletju. Ljubljančani so nam prav tako dali na znanje, da Slovenija sicer ima vse več ponudnikov turističnih storitev, da pa se  ti ne znajo promovirati in  tako ponudba ne pride do ciljnega trga. Mogoče bo to celo držalo, zato smo sklenili, da bo tudi pri nas potrebno delati več na sami promociji, zato že sedaj izkoristimo priložnost in Ljubljančane povabimo, da nas obiščejo ter spoznajo in okusijo lepote in dobrote Prekmurja. Seveda se bomo tudi mi še vračali v glavno mesto.

---

 

 

Naša pot se je nadaljevala naprej na skrajni zahod Slovenije. Čez morje cvetočih breskev nam je pogled segel v nam povsem tuj kraj Dornberk. Pričakali so nas prijazni domačini z odlično hrano in kozarčkom dobre kapljice. Odpočili smo si od dolge poti, se naužili svežega zraka ter se sprehodili med čudovitimi breskovimi nasadi ter pisanimi vinogradi. Sicer majhen kraj toda bogat naravnih danosti, nas je prepričal, da se bomo v Dornberk še vračali. Mlajše generacije Dornberka  bodo v prihodnje poskrbele, da se bo turistična ponudba kraja razcvetela. Ko bomo v prihodnje obiskali ta primorski kraj bomo lahko bivali na kaki turistični kmetiji, se udeležili trgatve ali pobiranja breskev, ribarili in kampirali ob Vipavi in še veliko več. Se že veselimo.

---

 

 

Iz Dornberka smo se odpravili naprej proti obali. Obiskali smo večjo razpotegnjeno vas sredi Šravinskega gričevja Šmarje pri Kopru. Že ob smem prihodu se nam je pogled ustavil na vinogradih in oljčnih nasadih vinogradniško-oljarske kmetije Ludvika Nazarija Glavine, kjer se začne zgodba o vrhunskem vinu, značilnem šmarskem oljčnem olju in tropinovcu, ki se tržijo pod blagovno znamko Santomas. Naprej smo se odpravili proti hiši Garni Mimosa, ki leži v križišču Šmarje ob glavni cesti, ki pelje od Kopra v hrvaško Istro ter bližnji Portorož in Izolo. Nekateri smo si izposodili kolesa in se zapeljali po šavrinskem gričevju, drugi so raje zaigrali ping pong in badminton, nekateri so se pa odločili za sprehod. Naša pot se je nadaljevala v istrsko vas Puče, kjer smo obiskali turistično kmetijo Tonin. Pogostili so nas na terasi za hišo, kjer pogled seže na vrt, oljčni nasad in ograde z domačimi živalmi ter bližnje in daljne vasi Istre, precej tudi na Hrvaško stran.

 

Naužili smo se lepot in dobrot obalne Primorske. V prihodnosti se bomo še vračali in se udeležili kake trgatve ali obiranja oljk.

---

 

 

 

Z obale smo se podali nazaj v notranjost in se ustavili v Pivki, kjer sta se nam med sprehodom razodela spokojno vzdušje podeželja in zastrta lepota pokrajine. Dolino ob razvejani reki Pivki je igriva narava obdarila s kraškimi značilnostmi – trinajstimi presihajočimi jezeri. Dve med njimi – Petelinjsko in Palško – sta večji in obstojnejši. Ob deževjih se napolnita in se obdržita več mesecev, v sušnem obdobju pa se umakneta v podzemlje in dno jima preraste trava, ki jo domačini še kosijo. V poletnih mesecih, ko ni vode bodo v prihodnje v strugah jezer uredili voden ogled cvetlic oziroma drugih rastlin, ter živali in živalskih vrst in sicer za učence (naravoslovni dnevi) da bi spoznavali krasote kraškega terena.

 

V Dolnji Košani smo si ogledali obzidje, ki je cerkev varovalo pred turškimi upadi. Večino tega obzidja je že porušenega. Ostal je samo stolp, ki mu domačini rečejo Žestinov turen. Notranjost stolpa je danes zapuščena, vendar bodo  mlajši rodovi v prihodnosti tukaj uredili muzej, kjer bodo razstavljena orožja, ki so jih uporabljali Turki. Preuredili bodo tudi (Žeštinova) hišo, ki bo ponujala gostinske storitve s pridihom zgodovine.

 Se vidimo na naravoslovnem dnevu.

---

 

 

Za konec nas je pot popeljala še na Dolenjsko, kjer smo se ustavili v Novem mestu. V samem središču mesta smo si ogledali mestno hišo Rotovž in kip Dragotina Ketteja. Naprej smo se odpravili na Breg, ki leži na obrobju starega mestnega jedra. Tamkajšnje hiše so bile zgrajene na temeljih Zidu, ki je Novo mesto varoval pred Turki. Tukaj smo se udeležili delavnic za otroke. Sprehodili smo se tudi po Kostanjevem drevoredu, ki poteka čez prazgodovinsko naseldbino marof in si privoščili panoramski ogled mesta. Za konec smo se ustavili še na Gradu Otočec, ki je kulturni spomenik, kot edini vodni grad v Sloveniji.  

 

Tudi Dolenjska nas je navdušila, tako da se bomo še vračali.

---

 

Z našim potovanjem smo prišli do zaključka, da je Slovenija, čeprav majhna, zelo raznolika in v sebi nosi veliko skrivnosti, ki jih je vredno odkriti.

 

Turizem 21. stoletja vidimo v razvoju odgovornega turizma v domačem okolju, saj ugotovitve kažejo, da se Slovenci med sabo zelo slabo poznamo in bi bilo škoda, da bi tako ostalo.

 

 

---

A 2 OŠ Šmarje pri Kopru

 

ONESNAŽEVANJE – PROBLEM SODOBNEGA ČASA

 

Enega izmed največjih problemov sodobnega sveta predstavlja onesnaževanje. Le-to počasi in vztrajno vpliva na kvaliteto našega življenja in s seboj  prinaša nepredvidene posledice za nas in bodoče rodove.

 

        1. Našteje in opišite nekaj oz. več onesnaževalcev, ki vplivajo na kvaliteto vode, prsti in ozračja ter pojasnite njihove posledice.

 

Glavni onesnaževalci  današnjega sveta so prevozna sredstva in industrija. Zaradi prevelike količine onesnaževanja nastajajo v ozonski plasti luknje. Največja ozonska luknja je na Antarktiki. Onesnaževanje povzroča nastanek smoga v onesnaženih okolicah, le-ta  pa prekriva nebo. Posledica tega je tudi topla greda. To pomeni da se sončni žarki, ki pridejo v našo atmosfero ne odbijejo od Zemljine površine, ampak ostanejo v atmosferi in zato se ozračje segreje. Pod onesnaževanje štejemo tudi kontaminacijo ali radioaktivno onesnaževanje. To je onesnaženje z radioaktivnimi snovmi. Te so na površinah, ali v trdnih snoveh, tekočinah ali plinih.  Potrebno je še omeniti svetlobno onesnaženje, ki  ima  prav tako velik vpliv na  kvaliteto našega življenja.

 

Onesnaževanje ozračja

 

Najbolj onesnažen zrak v Sloveniji je bil med leti 1960 -1980. Ta onesnaženost je ogrožala kar 40% prebivalcev Slovenije ter je prispevala tudi pomemben delež k propadanju gozdov.

Danes pa naraščajo predvsem emisije iz cestnega prometa (NO_2, CO in CO₂).  Z veliko verjetnostjo lahko pričakujemo, da bo v prvem desetletju 21. stoletja promet postal najpomembnejši onesnaževalec zraka v Sloveniji.

Na Obali je zanimiv problem onesnaženosti zraka in kislega dežja, ki pa ga uvozimo iz močno industrializirane Severne Italije, od koder se onesnažene zračne gmote neovirano širijo do nas.

Tudi onesnaženost zraka z ozonom postaja resen okoljski problem. Opozorili bi pa še, da onesnaženost ozračja in število akutnih obolenj dihal naraščata vzporedno.

 

Onesnaževanje prsti

 

Prst najbolj obremenjuje kmetijstvo (gnojila, sredstva za varstvo rastlin). Najbolj onesnažena prst je v predalpskem svetu: ob talilnici svinca in cinka (Žerjav pri Mežici).

V prsti v okolici Kopra (sem spadajo tudi Šmarje pri Kopru) so ugotovili povišane vsebnosti nekaterih kovin. Prisotni so bili nikelj, krom in baker (na površinskem in v globljih slojih). Višja vsebnost niklja in kroma je lahko povezana s kamninsko zgradbo, baker pa je značilen onesnaževalec prsti v vinogradniških območjih, kar koprsko gričevje nedvomno tudi je. Baker tako prihaja v prst ob uporabi fungicidov. Omeniti bi veljalo tudi onesnaženost prsti z živim srebrom v Idriji in Kopru. V Kopru je to verjetno posledica odlaganja  sedimenta Soče v Tržaški zaliv.

 

Onesnaževanje voda

 

Intenzivnejši gospodarski razvoj je v nekaj desetletjih povzročil bistveno večjo porabo pitne in tehnološke vode ter povečal količino  odplak. V letu 1994 so zgolj gospodinjstva porabila nad 100 l vode na prebivalca dnevno. Velike količine vode se izgubijo v dotrajanem in poškodovanem vodovodnem omrežju. Viri onesnaževanja vodnih virov v Sloveniji so predvsem industrija, kmetijstvo in naselja. Dodali bi še, da je izvir Rižane glede na vsebnost kovin in bakterij med slabšimi v Sloveniji. Bakteriološko onesnaževanje vode  (tudi bakterije fekalnega izvora) kaže na nerešen problem odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter uporabo tekočih organskih gnojil.

Konec 80. let je za najbolj onesnaženo območje slovenskega morja veljal Koprski zaliv. Problem je v slabem čiščenju komunalnih in industrijskih odpadnih vod, odlagališča odpadkov ter  promet.

 

2. Kaj bi lahko storili, kot posamezniki, krajani in šola, da bi se onesnaževanje zmanjšalo ali v nekaterih primerih celo popolnoma izginilo?

 

K zmanjšanju onesnaževanja bi lahko pripomogli že, če bi imeli boljše urejeno povezava z javnim prometom (več postaj, cenejše vozovnice, pogostejše vožnje med Šmarjami in Koprom ali Izolo) oz. v prihodnosti  zamenjali  vozila na elektriko, tako ne bi bilo v ozračju toliko izpušnih plinov.  Poskrbeti bi morali za večje število kolesarskih poti, ki bi bile boljše urejene.

Tudi s kurjavo v zimskem času vplivamo na onesnaževanje. Če bi postavili vetrnice (na Obali je veter stalnica), ki bi proizvajale električno energijo, bi se na ta način lahko tudi greli. Prav tako bi na strehe hiš namestili sončne elektrarne in sončne kolektorje, s katerimi bi proizvajali elektriko oz. greli vodo. Znižali bi cene toplotnih črpalk, ki tudi manj obremenjujejo okolje.  Morali bi obnoviti  ali poskrbeti za  izgradnjo kanalizacije. Obenem pa bi morali poskrbeti  za dobre čistilne naprave (če imamo greznico, tudi za posamezno gospodinjstvo s subvencijo države).

Zraven tega bi morali poleg vseh hiš, ne samo nekaterih, namestiti ločevalne kontejnerje, da bi  se na ta način recikliralo čim več odpadkov in potrebno bi  bilo sanirati divja odlagališča.

Za obdelovanje polj in vrtov bi lahko uporabljali samo BIO škropiva in s tem pomagali rešiti podtalnico, obenem bi  morali zmanjšali intenzivno kmetijstvo. Kmetje  pa bi svojo zemljo  morali obdelovati. Na ta način bi prispevali k lepšemu videzu naše pokrajine, hrana bi bila bolj zdrava,  ne bi je bilo potrebno uvažati iz drugih držav, kjer uporabljajo veliko več kemikalij kakor pri nas. Zelo pomembno bi bilo prepovedi gradnje v vodovarstvenih območjih.

Učenci nekaterih  šol še posebej skrbijo za osveščenost in skrbijo za okolje, saj  so vključeni v sistem EKO šol.

 

3. Poiščite in predstavite iz svoje bližnje okolice dober oz. zgleden primer podjetja, tovarne ali ustanove, ki deluje ekološko osveščeno.

Občini Koper in Izola sta v skupnem projektu naredili novo čistilno napravo in glavni vod kanalizacije Koper - Izola ter tri nova črpališča. Ostali pa ste še  omenili  zbirni center komunalnih odpadkov Neverke, ekološko kmetijo Kraljič  (http://www.ringaraja.net/katalog/izletniska-kmetija-kraljic).

Svojevrsten parakos pa nastane, ko je največji onesnaževalec  tudi največji vlagatelj za zaščito okolja. To je Cinkarna Celje.

 

            

Čistilna naprava                                                                              Cinkarna Celje

Ob stoletnici Parenzane (123 km ozkotirne železniške proge med Porečem in Trstom) so naredili Parenzano - pot zdravja in prijateljstva: Parenzana je  danes živa bolj kot kadarkoli prej, saj se po njeni progi pogosteje kot nekoč vlaki, vozijo kolesarji in sprehajajo pohodniki, raziskovalci zgodovine in ljubitelji Istre. Sploh v za odtenek hladnejših mesecih, ki v Istri dopuščajo več rekreacije od skoka v morje in dobivanja preležanin na plaži.

Link: http://www.parenzana.net/si/parenzana_ii

 

  Pohodniki

Podjetje Pipistrel je vodilni svetovni proizvajalec ultralahkih motorno-jadralnih letal ter jadralnih letal s pomožnim motorjem. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1987 kot prvi privatni proizvajalec in celo izvoznik letal v takratni Jugoslaviji in kot táko tudi pionir alternativnega letalstva v Sloveniji in širše. Ime podjetja izvira iz znanstvenega imena za enega od rodov gladkonosih netopirjev (Pipistrellus); netopir je upodobljen tudi v logotipu podjetja.

Jadralno letalo Pipistrel Apis je nosilec petih svetovnih rekordov po kriterijih Mednarodne letalske zveze (FAI).

V letu 2007 je Pipistrelovo letalo Pipistrel Virus S-wing zmagalo na natečaju Nase za osebno letalo prihodnosti, leta 2008 pa zmagalo na tekmovanju pod okriljem NASE. Ivo Boscarol je za svoje delo dobil več nagrad, med drugimi najvišje priznanje Mednarodne letalske zveze diplomo Paula Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva.

Leta 2011 je podjetje Pipistrel preko svoje ameriške podružnice Pipistrel-USA.com (v partnerstvu s Penn State University) še tretjič zmagalo na Nasa Cafe Nasa Green Flight Challenge.

                              

 

20. oktobra 2011 je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk podjetje odlikoval z Zlatim redom za zasluge RS za njegov prispevek k razvoju okolju prijazne tehnologije ter za uveljavljanje zmagovite inovativne filozofije, s katero je tudi Slovenijo postavilo med tehnološke velesile.

 

 

 

Viri:

Dušan Plut, Okoljevarstveni vidiki prostorskega razvoja Slovenije, Ljubljana 2002.

Karel in Marjeta Natek, Portret države, Ljubljana 2008.

Pogovor s sistemskim inženirjem Alešem Jermanom na Komunali Koper.

http://www.parenzana.net/si/parenzana_ii

http://www.siol.net/trendi/potovanja/potopisi/2012/05/parenzana_kolesarjenje.aspx

                                                                                                                                                                                                     Matija Koterle in Peter Vuk

 

 

---

A 3 OŠ Dobrna

 

 

NAŠ ODNOS DO PITNE VODE

 

Voda je za vsa živa bitja zelo pomembna. Človek lahko brez hrane preživi skoraj tri mesece, brez vode pa samo do tri dni. Voda tudi predstavlja 60 do 70% človeške telesne mase. Vendar se pomena pitne vode začnemo zavedati šele takrat, ko je primanjkuje ali zaradi onesnaženja ni pitna. Naš odnos do pitne vode še vedno ni ustrezen. Še vedno porabimo prevelike količine pitne vode za potrebe za katere ni nujno, da je voda pitna. Ena izmed  takšnih je uporaba pitne vode za izplakovanje stranišč.

Zanimalo nas je, koliko pitne vode porabimo v šolah in gospodinjstvih za ta namen, kašne predloge imamo za rešitev tega problema in če poznamo koga, ki za ta namen ne uporablja pitne vode. Na podlagi odgovorov sodelujočih šol in naših raziskav pridemo do naslednjih zaključkov.

 

Koliko vode porabi gospodinjstvo ali šola za splakovanje stranišč?

 

Našo raziskavo smo naredili v večstanovanjski hiši, kjer prebiva 21 oseb. Na podlagi prejetih računov smo ugotavljali porabo v zadnjih treh letih. Ugotovili smo, da je bila povprečna skupna dnevna poraba 130 litrov vode na osebo.

Izračun porabe vode za splakovanje smo naredili na treh različnih primerih. Skupno vsem je to, da gredo stanovalci šestkrat dnevno na WC od tega enkrat na veliko in petkrat na malo potrebo. V prvih dveh primerih oseba ne glede na potrebo izprazni cel kotliček. V tretjem in četrtem primeru pa pri mali potrebi izprazni približno polovico kotlička. Poraba vode za posamezen primer je prikazana v spodnji tabeli.  

 

Primer	poraba/osebo [l]	Delež od celotne porabe
6xWC - spusti 9l	54	41,5%
6xWC - spusti 6l	36	27,7%
5+1WC - spusti 9 ali 5l	34	26,2%
5+1 WC - spusti 6 ali 3l	21	16,2%

 

 

Rezultati raziskav ostalih šol so pokazali, da v gospodinjstvih oseba porabi od 18 do 52 litrov vode, kar se ujema z rezultati naših meritev. Dnevna poraba na šolah pa se giblje od 9 do 13 litrov.

 

Ali obstaja v vašem kraju kakšna ustanova ali gospodinjstvo, ki za ta namen ne porablja pitne vode?

Gospodinjstva ali ustanove, ki za ta namen ne uporablja pitne vode na žalost nismo našli. Vendar vse več ljudi, predvsem tistih, ki gradijo nove hiše že razmišlja v tej smeri. Zasledili pa smo, da so že pred stotimi leti zbirali deževnico za uporabo na straniščih v zgradbi današnje Gimnazije Center v Celju. Sistem se na žalost do danes ni ohranil.

 

Predlogi za rešitev tega problema

Pogled na zgornjo tabelo nakazuje enega izmed predlogov in sicer, vgradnja kotlička s prostornino 6 litrov in gumbom za predčasni izklop vode. Na ta način lahko prihranimo veliko vode z najmanjšimi stroški. Ostali predlogi, ki so pridobljeni na podlagi odgovorov sodelujočih šol so naslednji:

• ·       vgradnja pisoarjev s fotocelico,
• ·       brezvodni pisoarji,
• ·       uporaba deževnice ali vode iz rek,
• ·       WASHUP koncept,
• ·       stranišča na »štrbunk«.

 

SUK ovci iz Dobrne

---

A 4 OŠ Polje, Ljubljana

SPOŠTOVANJE OTROKOVIH PRAVIC

 

Včasih so pravice otrok zanemarjali oz. niso čutili, da bi imeli, kakšne posebne pravice. Otroci niso smeli izražati svojega mnenja. Svoje starše so onikali oz. vikali in jih spoštovali, zato je prevladovalo mnenje, da so otroci tiho in poslušni staršem. Morali so narediti, kot so jim rekli starši, učitelji ali duhovniki, saj je njihovo mnenje veljalo za »sveto«.Vzgoja je bila trša in otroci so bili bolj disciplinirani kot v današnjem času. Starši in učitelji so jih včasih tudi pretepali, mnogi so trpeli lahkoto in pomanjkanje. Nekateri otroci tudi niso bili deležni šolanja s svojimi vrstniki.  Otroci so po večini sicer hodili v šolo, ko pa je bila potrebna pomoč doma in na njivi, so otroci ostali doma in pomagali. Zato nekateri nikoli niso končali osnovne šole. V šoli so morali biti poslušni in tihi, če pa je kdo storil, česar ne bi smel, so ga kaznovali z raznimi fizičnimi kaznimi (klečanje na koruzi, pretepanje s palico po prstih, nošenje osla na hrbtu ...). Iz šole so najprej domov spustili punce in šele nato fante, saj so učiteljice vedele, da fantje radi nagajajo puncam. Vsi otroci so morali hoditi v cerkev, ker so od njih to zahtevali njihovi starši. Otroci, ki so imeli učne primanjkljaje, niso bili deležni dodatne pomoči. Veliko jih je bilo prikrajšanih za starševsko skrb. Veliko otrok ni imelo prostega časa za igro, ker so doma morali pomagati staršem pri in ljubezen.

Stvari, ki se nam danes zdijo samoumevne, včasih otroci niso imeli. Danes živimo v izobilju in zato se ugodju ne želimo odpovedati. Imamo vse, a želimo še več. Čeprav si ob današnjem hitrem tempu življenja včasih zaželimo idiličnega življenja iz preteklosti, se zavedamo, da je bilo včasih življenje veliko težje in je bilo za preživetje potrebno veliko truda. Zato verjetno ne bi radi živeli v pretekli dobi.

 

»A pozor!«

Položaj otrok se je izboljšal, čeprav ne povsod.

Položaj otrok se je izboljšal, saj je Generalna skupščina Združenih narodov, leta 1989 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. V Sloveniji je začela veljati 2. septembra 1990. Še vedno pa je niso sprejele vse države sveta. Zato otroke v manj razvitih državah še vedno izkoriščajo. Delajo težka in nevarna dela, za kar pa prejemajo zelo nizka plačila. Takšno izkoriščanje otrok bi morali zaustaviti in prepovedati v vseh državah. Vsem otrokom bi moralo biti zagotovljeno brezplačno izobraževanje.

Otrokove pravice se v sedanjosti v večini državah upoštevajo in kršitelje le-teh lahko prijavijo in kasneje tudi na zadosten način kaznujejo. Tudi otroci sami imajo več možnosti, da prijavijo kršenje svojih pravic. Pri nas imajo vsi otroci pravico do šolanja, igre, varnega doma itd., vendar premalo otrok to tudi razume. Mislijo, da jim pravice dovoljujejo, da počnejo, kar želijo. Otroci pozabljajo, da imajo poleg pravic tudi dolžnosti, ki jih morajo prav tako upoštevati. Veliko otrok je razvajenih in brezskrbnih. Disciplina je popustila in vzgoje ponekod skorajda več ni.

 

»Imam pravico učiti se.«

Pravica do kvalitetnega šolanja je pravica, ki je bila v preteklosti kar zanemarjena, saj so otroci namreč veliko delali doma na kmetijah in šolanje se njihovem staršem ni zdelo pomembno. Danes pa je to drugače. Otroci imajo možnost kvalitetnega šolanje in lepega učnega uspeha. Vendar pa je to odvisno od več dejavnikov. Uspeh je v šoli najprej odvisen od učenca samega in od tega, koliko in kako se uči. Pomemben člen je tudi učitelj, od katerega je odvisno, ali so učenci motivirani za šolsko delo in kako podaja snov. Seveda pa je odvisen tudi od staršev - v kolikšni meri zahtevajo od svojega otroka, da dela za šolo oz. ga pri tem podpirajo.

 

»Imam pravico do igre«

Otroci imajo v današnjem času veliko obveznosti in dolžnosti. Kljub temu pa najdejo dovolj prostega časa za igro in sprostitev s prijatelji in družino. Otroci radi gledajo risanke, se igrajo z igračami, ipd. Opaziti pa je,da otroci veliko časa preživijo tudi z računalniki (tudi na facebooku), kar za njih, prav gotovo, ni dobro. Veliko pa se jih ukvarja tudi s športom in ustvarjanjem (petje, risanje,…).

 

                     

KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH

 1. Otroci imajo pravico biti s svojimi družinami ali s tistimi, ki bodo najbolje skrbeli za njih.

2. Otroci imajo pravico do zadostne količine hrane in do čiste vode.

3. Otroci imajo pravico do ustrezne življenjske ravni.

4. Otroci imajo pravico do zdravstvenega varstva.

5. Otroci s posebnimi potrebami imajo pravico do posebne skrbi in usposabljanja.

6. Otroci imajo pravico do igre.

7. Otroci imajo pravico do brezplačnega izobraževanja.

8. Otroci imajo pravico do varnosti in do zaščite pred poškodbami in zanemarjenjem

9. Otroci ne smejo biti poceni delovna sila ali vojaki.

10. Otrokom mora biti dovoljeno govoriti njihov materni jezik in izražati njihovo lastno vero in kulturo.

11. Otroci imajo pravico do izražanja lastnega mnenja in do druženja ter izmenjavanja mnenj.

 

 

Povzetek smo zapisali: Zala Kos, Klara Krebs, Blaž Bobnar. Smo učenci 9. razreda. 

 

 

---

B 5 OŠ Gornji Petrovci

Smo učenke Osnovne šole Gornji Petrovci, natančneje iz 8. razreda. Naša naloga je bila, da smo naredile povzetek iz našega vprašanja.

 

Na vprašanje: 'Kakšno je vaše znanje o kloniranju do sedaj?' so učenci drugih šol odgovorili sledeče:

Nekateri, da nimajo veliko predznanja in so se zato pozanimali pri učiteljih, ki so jim odgovorili, da je to nespolno razmnoževanje – proces. Nekateri so spraševali kar svoje vrstnike, katerim je bila znana le ta beseda, proces pa niso znali natančneje opisati. Veliko jih je omenilo, da so se večina klonirale le živali. Drugi so spet odgovorili, da jih je naše vprašanje spodbudilo k raziskovanju, vendar so mnenja, da je to za nas prezahtevno.

 

Odgovori za vprašanji: 'Kakšni bi bili vaši odzivi, če bi srečali lastne klone? Kakšno je vaše razmišljanje o tem?'

Odzivi bi bili taki: nekateri bi se smejali, drugi ustrašili, mislili, da imajo privide, da bi lahko bili na dveh mestih hkrati, bili bi šokirani.

Seveda je pa bilo marsikomu to težko predstavljivo.

 

Pozitivne in negativne stvari:

Pozitivne stvari: - naš klon bi opravljal naše delo

-          Dobri ljudje bi se podvojili

-          S pogovorom bi krepili našo samozavest in izražanje mnenja

-          Če bi prišlo do izumiranja, bi naši kloni obdržali življenje in razvoj človeštva

-          Pri medicini, bi imeli popolnega darovalca

-          Kloniranje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst

 

 

Negativne stvari: -  bilo bi več zlobe na našem planetu

-          ljudi med sabo več ne ločimo, ne vemo kdo je klon in kdo je njegov 'lastnik'

-          še več problemov s katerimi se sedaj srečujemo ( gospodarska kriza )

-          odgovarjali bi za dejanja našega klona

-          prišlo bi do mešanja občutkov (jeze,prepirov), zaradi nerazumevanja

-          lahko bi postal poosebljeno zlo

 

 

Naše zadnje vprašanje pa je bilo: 'Kaj bi to pomenilo za razvoj človeštva?'

Za razvoj človeštva bi kloni res prispevali veliko: napredek v tehnologiji, človeštvo bi se hitro širilo, gospodarstvo bi se hitro razvijalo, večina pa jih meni, da kloniranje ni dobro za naš razvoj, ker bi se kloni izrabljali in bi bil mogoče ogrožen naš obstoj. Z dobrimi izobrazbami, kot so umetniki, znanstveniki, inženirji, bi pridobili zelo veliko novega.

 

 

 

Kaja Koca, Samanta Berke, Valeria Kučan

 

 

 

---

B 6 OŠ Ivana Cankarja Vrhnika

 

Možnosti za pridelavo hrane je ogromno. Naravi prijazen način pridelave hrane je integrirana pridelava (pridelava z naravnimi viri vode). Ena od možnosti pridelave hrane, prijazne okolju in ljudem je tudi povezava šol z malimi kmeti. Poljedelstvo je temelj živinoreje, saj z njim poleg hrane pridelujejo tudi krmo. Zaradi živinoreje se okolje vse bolj onesnažuje; predvsem zaradi pomanjkanja prostora za pašnike in pomanjkanja površin za pridelavo soje (predvsem za živalsko krmo) so v zadnjih 40 letih izkrčili kar 20% amazonskega gozda. Posledično je manj vlage v ozračju, manj padavin, nižje gladine podtalnice, zmanjševanje pretoka rek… Seveda pa prav tako kot živinoreja, tudi poljedelstvo zahteva nekaj površin. Pridelamo ogromno količine hrane, a kljub temu strada kar 900 milijonov ljudi, dve milijardi pa sta jih podhranjeni. Rdeči križ ugotavlja, da lakote na svetu ni zato, ker bi bilo premalo hrane, ampak zato, ker ni ustrezno porazdeljena, zaradi odmetavanja hrane v smeti in rasti cen.

Anja Vihar

 

Ljudje, ki živijo v velikih mestih si lahko pomagajo tako, da pridelajo hrano na vrtu svoje strehe. Učenci so ugotovili, da je poljedelstvo panoga, ki ima več prednosti pred živinorejo, saj je reja živine odvisna od nje. Organizacija pod okriljem Združenih narodov trdi, da je že zdaj na svetu toliko hrane, da bi lahko nahranili ves svet, vendar pa vseeno strada kar vsak  sedmi človek na Zemlji.

Greta Junger

Na voljo imamo različno pridelavo hrane npr.: Pridelke bi lahko posejali prej in tudi popravili bi prej, uporabljati bi lahko začeli tudi deževnico. Poljedelstvo in živinoreja sta druga od druge odvisni in je težko poiskati prednosti. Prednosti poljedelstva pred živinorejo so kmetje bi morali posejati naravna in ne kemično obdelana semena, polja bi morali bolj naravno obdelovati (čim manj škropljenja). Živino bi krmili brez dodatkov. Nekatere države so v prednosti s pridelki in lahko bi dajale državam kjer je lakota in suša nekaj pridelka.

Tjaša Primožič

 

Večina učencev je odgovorila, da je možnosti za pridelavo hrane brez vode malo oziroma nič. Hrano so jo nadomestil z gensko spremenjeni hrano, ki lahko zdrži v suhem okolju. A vseeno mislijo, da je hrana, ki je gensko spremenjena, škodljiva.

Tadej Petrič

 

Najprej so postavili vprašanja (okolju prijazna in človeku zdrava pridelana hrana, pridelava hrane brez vode, pridelava hrane po svetu, živinoreja in poljedelstvo) ter naredili ocene (predvidevanja). Ugotovili so, da je poleg bio-gojenja potrebno tudi kolobarjenje in organska gnojila. Pridelava hrane brez vode ni mogoča. Čez 20 let bi rabili 50% več hrane, če bi hoteli nahraniti svet. Največ hrane pridela Indija (Amerika pa ne naredi največ kave, ampak je le največ porabi). Živinoreji gre vedno težje. Več je tudi rastlin, ki rabijo manj vode. Manj za dobiček, več za zdravje. Vsako leto zavržemo 1/3 hrane kar bi lahko spremenili, če bi jo bolj porazdelili.

Jernej Zupančič

 

 

---

B 7 OŠ Predoslje Kranj

Povzetek

 

GLASBA 21. STOLETJA

 

Živimo v času, ko so meje mogočega in dopustnega skoraj popolnoma zabrisane. Tako je tudi z glasbo. Danes se srečujemo s fenomenom dnevne slave. Vsi bi bili radi slavni in tudi teme ter zvrsti glasbe so se med seboj pomešale.

 

Raziščite, ali se najstniki še vedno poistovetite z zvrstjo glasbe, ki jo poslušate?

Posnemate glasbenike v oblačenju, si urejate lase na način njihove zvsti glasbe, njim ljube skupine, pevca/ke? Se glasbene skupine, pevci že na pogled sploh razlikujejo glede na to, s katero zvstjo glasbe se ukvarjajo (pop, rock...)?

 

Včasih so bili posamezniki bolj predani eni zvrsti glasbe. Stil oblačenja, frizure in obnašanja je že na daleč predstavljal kakšno zvrst glasbe poslušajo. Ustanavljali so skupine oz. fan klube določenih glasbenih izvajalcev, redno obiskovali njihove koncerte in natančno spremljali njihov način življenja.

 

Danes le redki poslušajo eno zvrst glasbe, saj večina posluša skladbe, ki se predvajajo na radiu. To je tudi razlog, da ljudje vse manj posnemajo svoje glasbene idole.

 

Glasba je bila včasih tudi bolj kvalitetna v primerjavi s tistim kar poslušamo danes. Danes nekatere skladbe zvenijo kot bi nekdo po naročilu ali celo pod prisilo sestavil njihovo besedilo in melodijo. Vse bolj in bolj si postajajo podobne in težko je ločiti zvrsti glasbe. Vse več je tako pevcev ter glasbenih skupin, ki zaslovijo z le enim hitom. Glasbene zvrsti so se začele prepletati med seboj in tudi njihovi izvajalci se le redko opredelijo na eno zvrst glasbe.

 

Koliko časa popularna pesem ostaja popularna?

Poznamo mnoge skladbe, ki se zelo pogosto vrtijo po različnih radijskih postajah (npr. slovenske popevke) in nas spremljajo že od malih nog. Zaradi njihove priljubljenosti nastajajo njihove priredbe. Lahko rečemo, da so popularne še danes. Kaj pa je s sodobnimi hiti, koliko časa sodobne skladbe ostajajo na lestvici popularnih in ali se na lestvico vrnejo tudi po nekaj letih?

 

Hiti iz 80-ih in 90-ih so popularni še danes. Poslušamo jih tudi mlajše generacije. Včasih mladi med poslušanjem radia sploh ne ločimo katere skladbe so starejši hiti. Prav zaradi tega, ker ne vemo da je skladba iz radia, skladba, ki je nastala v mladosti naših staršev so nam nekatere še toliko bolj všeč. Verjetno bi jih, če bi vedeli letnico njihovega nastanka poslušali z manjšim veseljem kot jih poslušamo sicer. Nekateri starejši pa današnje glasbe sploh ne marajo. Morda je tudi to razlog, da zelo hitro, v mesecu ali dveh pozabimo na tako imenovane sodobne hite.

 

Na primer velik poletni hit Michela Tela Ai se eu te pego je danes že skoraj pozabljen. V času njegovega nastanka so ga poznali vsi po svetu. Narejenih je bilo veliko priredb in celo slavni športniki (nogometaši) ter slavne osebnosti so poznali skladbo in njeno koreografijo. Pomislite ali ste izvajalca prej sploh poznali in ali poleg  njegove velike uspešnice poznate še kakšno njegovo skladbo.

 

Verjetno pa naši otroci in vnuki teh hitov ne bodo poznali. Spomnili pa se bodo hitov, ki so jih poslušali naši starši oz. stari starši v mladostnih letih in ki jih prav pogosto slišimo na radijskih postajah.

 

 3. Kaj pa naše pevske zvezde, ki so uspele čez noč? Je njihova slava večna?

Se po letu dni še spomnimo, kdo je bil zmagovalec Bitke talentov? Je pevka, ki je uspela na  X- Factorju, nadgradila svoj pevski talent in je še vedno prepoznavna širši množici?

 

Razni pevski šovi kot na primer Bitka talentov, Slovenija ima talent in X-Factor hočejo s svojimi oddajami pridobiti vse več mladih pevcev, ki si želijo svojih pet minut slave. Njihov nastop na takih šovih pa je le nekajdnevna slava, ki se je le redko kdo spolni. Velikokrat se zgodi, da njihovo glasbo in življenje spremljamo le še nekaj dni po šovu, kasneje pa nanje pozabimo.

Se še spomnite kdo je zmagal na lanskem šovu Slovenija ima talent? Zmagovalko šova Julijo Kramar danes poznajo le še njeni največji oboževalci. Julija se je po šovu (hote ali ne hote) umaknila iz medijev. Takoj je sicer začela ustvarjati v Italiji in tako smo njeni rojaki nanjo pozabili. O njej se tudi zdaj ne govori več veliko, le na vsake toliko časa se v medijih pojavi kakšen članek, da je ne pozabimo popolnoma.

 

 

---

B 8 CIRIUS Vipava

Povzetek

 

Našo nalogo vam predstavljamo dokumentu (pdf) ki si ga lahko ogledate tukaj.

 

Tako, dodali smo tudi naše ugotovitve.

Lepe pozdrave iz Ciriusa vam pošilja SUK ekipa!

---

C 9 OŠ  Frana Roša Celje

 

Ko smo postavljali raziskovalno vprašanje, smo imeli v mislih predvsem to, kako lahko s pomočjo učencev, učiteljev in vseh ostalih, ki se srečujemo v šoli, vplivamo na zmanjšanje porabe energije. Večina šol, ki je odgovarjala na naše vprašanje, je problematiko porabe energije opazovalo iz dveh zornih kotov:

- z ustreznimi investicijami zmanjšati porabo energije in

- z ravnanjem akterjev, ki sobivajo v šolskih prostorih, vplivati na znižanje stroškov porabljene energije.

Ko se vozimo po Sloveniji, na strehah nekaterih šol opazimo fotovoltaične elektrarne. Strehe šol so običajno velike in če so postavljene v ustrezno smer, da ujamejo dovolj sonca, so idealni prostor za postavitev fotovoltaičnih celic. Ko je fotovoltaična elektrarna priključena v omrežje lahko proizvede določeno količino električne energije in na ta način lahko šola oz. občina pokrije del stroškov za energijo. Ostaja nekoliko odprto vprašanje gašenje objekta v primeru požara. Razmišljanja proti fotovoltaiki potekajo tudi v smeri negativnih vplivov elektromagnetnega polja na uporabnike šolskih prostorov.

Izredno zanimiva in ekonomsko upravičena je uporaba sončnih kolektorjev za ogrevanje vode, ki je v šolah porabimo ogomno. Menjava oken z energetsko varčnejšimi je na daljši rok gotovo smotrna in upravičena investicija. Uporaba toplotne črpalke, izbira najcenejšega energenta za ogrevanje, zamenjava ventilov na radiatorjih s termostatskimi, uporaba varčnih žarnic in ostali ukrepi veliko doprinesejo k znižanju stroškov za porabljeno energijo. Žal pa so vsi ti ukrepi tako ali drugače povezani z določenimi investicijami. Poznamo pa sedanjo finančno situacijo in občinske proračune in velikokrat vsak takšen koristen predlog naleti na gluha ušesa.

Zmanjšanje rabe energije lahko dosežemo tudi s spremembo vedenja uporabnikov šolskih zgradb: učencev, učiteljev in ostalih akterjev šolske skupnosti. In te spremembe niso finančno velik zalogaj za šolsko blagajno. Velikokrat take spremembe ne stanejo nič, prihranki pa so lahko precejšnji.

Nalepke ali napisi ob stikalih za prižiganje luči in vodovodnih pipah lahko marsikaterega otroka spomnijo na skrb za varčevanje z energijo. Če na šoli ustanovite energetsko skupino iz otrok, ki občasno v času kurilne sezone preverijo temperaturo v razredih boste mogoče presenečeni, koliko je v nekaterih razredih previsoka temperatura. Pa sploh veste, koliko je po predpisih zahtevana temperatura v šolskih prostorih? V sedaj veljavnem pravilniku piše 20 stopinj celzija. Poskusite izmeriti temperaturo v svojem razredu sredi zime, na vrhuncu korilne sezone. Verjetno boste nekateri presenečeni, ampak po naših izkušnjah dosega tudi 24 stopinj celzija in več. Velikokrat se dogaja, da temperaturo nižajo z odpiranjem oken »na škarje«. To sicer prostor konstantno prezračuje, kaj pa energija? Pravilno prezračevanje, spremljanje temperature v razredih, ročno zapiranje radiatorjev, če ni termostatskih ventilov, lahko ustvari nepredstavljive prihranke energije.

Izkoristimo možnosti, ki ne stanejo nič. Privzgojimo otrokom skrb za energijo, ki bo vse dražja. Na ta način otrokom dajemo dobro popotnico za življenje in vplivamo na okoljske in klimatske spremembe tudi dolgoročno.

SUK OŠ Frana Roša iz Celja  

---

C 10 OŠ Drska

 

POMEN NAJNOVEJŠE TEHNOLOGIJE IN UPORABE SOCIALNIH OMREŽIJ V ŽIVLJENJU MLADOSTNIKA 21. STOLETJA

 

Povzetek

 

(Vir: http://www.spreadshirt.com/why-so-social-facebook-parody-t-shirt-C3376A6622444)

 

Po naši raziskavi je kar 80 % mladostnikov (12-letnikov) vključenih v družabna omrežja (FB, Gmail, Twitter...). Čeprav je uporaba socialnih omrežij zelo popularna, saj tako mladi najceneje pridejo v stik z vrstniki ter izmenjujejo razne informacije, se še vedno 75% anketirancev raje videva osebno. 86 % anketirancem je osebni stik mnogo bolj pomemben kot komunikacija prek socialnih omrežij. Čeprav se osebni stik v starostni skupini (med 25 in 35 let) izgublja, je vzpodbudno dejstvo, da mladostniki vseeno niso toliko pod vplivom visokotehnoloških dosežkov. Na to imajo po vsej verjetnosti velik vpliv starši, ki mladostnike nadzorujejo in se z njimi veliko pogovarjajo. 

 

Facebook je trenutno najbolj popularno socialno omrežje. Učenci OŠ Predoslje so izpostavili nekaj dejstev: 

- Na Facebooku je 500 milijonov uporabnikov, polovico od njih je na njem vsak dan.

- 48 % starih med 18 in 34 let preveri svoj Facebook takoj, ko se zbudijo.

- 28 % pogleda na Facebook še preden vstanejo iz postelje, preko pametnih telefonov.

- 30 % uporabnikov je starejših od 35 let.

- Najhitrejše rastoč odstotek uporabnikov predstavljajo tisti, ki so stari med 18 in 24 let.

- Baza uporabnikov v tej skupini je v 2010 zrasla kar za 74 %.

- V Ameriki je kar 71,2 % spletnih uporabnikov tudi na Facebooku. Američani predstavljajo 30 % celotne Facebook populacije.

- Beseda “Facebook” je bila najbolj iskana beseda na iskalnikih v 2010. V Ameriki sta iskanji “Facebook login” in “Facebook.com” zavzeli drugo in peto mesto.

- 57 % ljudi se več pogovarja z drugimi on-line, kot se v resničnosti.

- 48 % mladih Američanov pravi, da preko Facebook-a zvedo največ novic.

- Samo za novo leto med vikendom je bilo na Facebook naloženih kar 750 milijonov slik. 

 

Uporaba spletnih klepetalnic po raziskavi učencev CIRIUS Vipava siromaši naše medsebojne odnose in jezik, saj se z uporabo okrajšav jezik popači, s tem pa se izgublja besedni zaklad (pridevniki). Postajamo polpismeni, saj ne znamo več oblikovati daljših povedi, temveč uporabljamo t.i. urbani slovar (npr. BRB, OMG, LOL...). 

 

Uporaba socialnih omrežij prinaša mnogo pozitivnih in negativnih posledic.

 

POZITIVNE PLATI	NEGATIVNE PLATI
Veliko hitro dostopnih informacij na enem mestu	zloraba osebnih podatkov
ležernost na domačem kavču	zavajanje
Stiki z ljudmi, ki so prostorsko oddaljeni (pogovor, gledanje)	Zloraba podatkov
možnost ignoriranja določenih informacij	Lažna prijateljstva, lažne identite
Sam lahko potrjuješ – izbiraš prijatelje	Ni čutnega odziva - roka, objem, poljubete
Skrivnosti pred starši, ki ne obvladajo toliko interneta kot mi	zasvojenost - obsedenost z objektom
Slike lahko gledajo tudi drugi, posebno tisti, ki so prostorsko oddaljeni	čustvena otopelost
Če te nekdo pokliče, npr. po Skypu, se ne oglasiš, ga izklopiš, mu izklopiš mikrofon …	Zloraba ljudi, celo otrok (fotografije, zmenki)
Cenovna dostopnost	Verbalno nasilje in grožnje
	vpliv na zdravje, debelost, posledica je nesprejetost v družbi
	površinski odnosi

 

 

VIKEND IZZIV:

Veseli smo, da je enemu udeležencu uspel vikend podvig - bravo, Kevin! Ostali smo ugotovili, da smo zasvojeni predvsem z mobilnimi telefoni. Vsekakor dobre alternative poležavanju na kavču v dnevni sobi predstavljajo branje, druženje na prostem, šport ter zabava ob družabnih igrah (npr. šah, Naseljenci otoka Catan, Monopoly...) Menimo, da bi bil tak vikend izziv primeren za vsakogar, tudi za odrasle.

 

 

---

C 11 OŠ Dornberk

GOSPODARSKA KRIZA - KATASTROFA ALI IZZIV?

 

Ugotovitve za Dornberk in Prvačino

Raziskava na OŠ Dornberk

 

Ugotovitve za Slovenijo

     V medijih se veliko govori o krizi. Na slabšem je veliko kmetov, propadlo je kar nekaj tovarn, podjetij, ljudje so brezposelni. Torej, če gledamo Slovenijo kot celoto, se gospodarska kriza po večini krajev kar čuti. Zanimivo pa je, da so rezultati anket med samim prebivalstvom malce drugačni. Ugotovili smo, da večina (več kot polovica anketirancev) na svojih domovih krize sploh ne čuti.

     Če bi vsi ljudje v Sloveniji izgubili zaposlitev, bi preživeli. Možnosti so v razvoju biokmetijstva, biosadjarstva, vinogradništva, gozdarstva, domače obrti in turizma. Ljudje bi se lahko ukvarjali predvsem s kmetijstvom in turizmom. V Sloveniji je veliko gozdov in zemlje, kar bi ljudje lahko izkoristili za razvoj lesne industrije, poljedelstva in živinoreje. Tako bi lahko pridelovali hrano za lastne potrebe in tudi za prodajo, da bi lahko nekaj zaslužili ali pa zamenjali za kaj drugega. Prihodnost Slovenije je tudi v turizmu: na Vrhniki imajo geotermalni izvir, na katerem bi lahko zgradili terme in bazene, veliko je kulturnih in naravnih znamenitosti, ki pa niso dovolj poznane in obiskane. Usmerjeni bi morali biti v manj škodljivo obdelovanje zemlje, več bi lahko izkoriščali dobrine iz »divje« narave – zeliščarstvo, gobarstvo… Vrnili bi se lahko k obrtništvu.

     Menimo, da je vsak človek za nekaj usposobljen. In to bi delil z drugimi (npr.: jaz tebi pomagam pri gradbeništvu, ti pa meni podariš ozimnico, saj imaš dovolj zemlje). S tem bi se izboljšali tudi medčloveški odnosi.

     Večina šol meni, da bi taka prihodnost lahko bila boljša – zaradi neposredne prodaje izdelkov (boljša kvaliteta, večji zaslužek), bolj bi izkoriščali naravne dobrine, kar bi bilo bolje tudi za naravo. Vsaka kriza prinese tudi nove priložnosti. Kot smo lahko videli, je danes vodilna vrednota imetje in denar. Morda pa bi se v času krize sistem vrednot spremenil in bi spet več pomenila družina, ljubezen, spoštovanje, zdravje ...  Nekateri pa mislijo, da taka prihodnost ne more biti boljša, ker bi bilo vseeno veliko ljudi brez službe, današnji otroci pa brez npr. računalnikov ne bi preživeli.

 

Zanimiva je zgornja slika, ki kaže, da bi se lahko spet vrnili v kameno dobo. Mislimo, da se to ne bo zgodilo in da bo naša prihodnost boljša, z več medčloveške topline in stikom z naravo:

Rešitev problema je odlično predstavila OŠ Drska.

Ekipa SUK OŠ Dornberk

Viri:

https://slogtposnovnaizzivisept2012.pbworks.com/w/page/57564684/Stran%20z%20vpra%C5%A1anjem%20C%203%2C%20kjer%20objavite%20svoje%20odgovore

---

C 12 OŠ Košana

Povzetek - se še trudimo

Kako preživljajo svoj prosti čas otroci in mladostniki v 21. stoletju?

 

Današnje popoldne - preživljanje prostega časa mladostnikov je bistveno drugače kot nekoč.

Otroci in mladostniki imajo svoj prosti čas napolnjen z izvenšolskimi dejavnostmi, zato pravega prostega časa ostane zelo malo. 

V tem času, ki ostane, se učijo in opravljajo domače naloge. Naslednji delež preživljanja izvenšolskega časa pa je računalnik in TV. Sledi šport (redni treningi, šport za lastno zabavo), kar nekaj mladih obiskuje tudi glasbeno šolo, manjši delež pa pade na branje, pomoč doma ter druge oblike – druženje na vasi, zabave,…

 

Zanimivi pa so odgovori učencev OŠ Frana Roša iz Celja o razporeditvi prostega časa.

 

Rezultati, ki smo jih pridobili z internetnim anketnim vprašalnikom, objavljenim na šolski spletni strani.

Vprašanje se je glasilo: 
KOLIKO ČASA DNEVNO POSVETIŠ UČENJU IN PISANJU DOMAČE NALOGE?
Vprašanje je bilo objavljeno na šolski spletni strani od 14. 3. 2012 do 1. 5. 2012, nanj pa je odgovorilo 182 učencev in sicer:
manj kot pol ure - 57,1 %
pol ure do eno uro – 17,6 %
eno do dve uri – 12,1 %
tri ure in več – 6,6 %
dve do tri ure – 6,6 %

 

Drugo vprašanje, prav tako objavljeno na šolski spletni strani, se je glasilo:
KOLIKO ČASA DNEVNO SI V POVPREČJU NA RAČUNALNIKU?
Vprašanje je bilo objavljeno od 2. 11. 2012 do 10. 11. 2012. Nanj je odgovorilo 53 učencev in icer:
več kot 2 uri – 43,4 %
2 uri – 34 %
pol ure – 13,2 %
eno uro – 5,7 %
eno uro in pol – 3, 8 %

 

OŠ Gornji Petrovci pa je za odgovore uporabila orodje Flipsnack. Nastala je prava knjiga.

 

 

 

 

Na OŠ Drska pa so analizirali prednosti in slabosti preživljanja prostega časa pred računalnikom.

Med raziskovanjem so prišli do zaključka, da se mladi premalo gibajo, preveč časa preživijo doma za računalnikom ali televizijo. 

 

Še posebej fantje imajo radi računalniške igrice.

 

Slabosti:

• zasvojenost: lahko postaneš "no lifer", če se tega ne zaveš kmalu;
• nasilje: lahko se zlahka naseli v tebi ali pa ti spremeni razum in mišljenje o tem, kaj je normalno in kaj nečloveško, posebno nevarnost predstavlja pri mladostnikih z manjšo mero kritičnega mišljenja.  Včasih namreč niti ne opazijo, da se smejijo stvarem, ki so "bolne". Tudi nasilni filmi z neprimerno vsebino lahko vplivajo na nas. 

 

Prednosti: ker so računalniške igre večinoma v angleškem jeziku, se lahko iz igranja naučimo veliko angleških besed. 

 

Zaradi mnogih slabosti, predlagajo alternativno rešitev - športna aktivnost.

 

Zakaj?

• je koristen,
• zdrav,
• te sprosti,
• očisti misli,
• nabereš si moči, čeprav te utrudi,
• z njim ti raste samozavest in pozitivna samopodoba,
• pridobiš lepšo zunanjo podobo in postavo.  

 

 

Naša raziskovalna vprašanja so učence in odrasle spraševala po njihovih vrednotah. Večinoma so vse šole ugotovile, da se vrednote iz preteklosti niso bistveno spremenile do danes. Na prvih mestih so bile vrednote zdravja, poštenja, znanja in sreče, se pa je glede na starost anketirancev vrstni red prioritet vrednost spreminjal.

Starejšim je kot vrednota najpomembnejše zdravje, poštenje in delavnost, mladi pa so izpostavili znanje, poštenje in zabavo.

 

Nekateri učenci pa se na srečo igrajo tudi "neračunalniške igre", ampak prave igre, kot včasih. Iz ene od anket je razviden naslednji vrstni red.

 

Kaj najraje igram? (obkroži in napiši tvojo najljubšo izbiro)

1. Miselne igre (sudoku, križanke, kvizi, …)     
2. Športne igre (košarka, nogomet,…)                               
3. Družabne igre (človek ne jezi se, katan, karte, …)   

 

Otroci in mladostniki se najraje ukvarjajo s športom, sledijo družabne in na koncu miselne igre. Ugotovili smo tudi, da branje in knjige veliko manj popularne kot nekoč, kar verjetno vpliva na vedno slabše bralne sposobnosti učencev.

 

Opišite vsaj 3 otroške igre, ki so bile nekoč priljubljene?

 

Človek ne jezi se, ristanc, gumitvist, gnilo jajce, zemljo krast, med dvema ognjema, slepe miši, odbojka, lovljenje, igre v naravi, nogomet, potapljanje ladjic, volkovca, gnilo jajce, skrivalnice …

 

Igre naših staršev so bile bolj družabne igre, ker računalnikov in vseh mogočih igrač (didaktični pripomočki) ni bilo na voljo. Odvisni so bili od svoje iznajdljivosti, mladi danes pa večino igric odigrajo na računalnik, veliko manj pa se igrajo skupinskih družabnih iger.

 

In še dva zanimiva videoposnetka OŠ Dornberk o preživljanju prostega časa nekoč in danes.

 

     

 

http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=GgEV1ZOQPYw#t=0s

 

http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=scHX4NmE088#t=0s 

 

 

 

---